7.10. ob 11. uri – Zg. Vižinga – Navšnikova kapela

http://www.kleindenkmaeler.at/detajl/navshnik_ternik_kapelle

Opis

Kapela je zaprtega tipa s polkrožno zaključenim oltarnim prostorom in fasadami, okrašenimi s polpilastri in venci. Streha je dvokapna in prekrita z opečno kritino. Na prednjem delu je v sredini strehe dvignjen manjši zvonik, ki ima na vrhu križ. Ohranjena so prvotna vrata, je pa kapela zavarovana z dodatnimi železnimi vrati. Pred vhodom je posoda za blagoslovljeno vodo. Posebnost Navšnikove kapele je oltar z Božjim grobom, ki je v slovenskem prostoru posebnost.  Ohranili so se kipi Jezusa Kristura, Marije in Marije Magdalene. Na vsaki strani kapele sta ohranjena tudi kipa dveh nun. Ena ima v roki srce. Tudi druga nuna je po obliki sklenjenih rok držala nekaj v rokah, vendar se to ni ohranilo, saj so kapelo dokler je niso zaklenili, oropali.

Legenda, zgodovina, pravljica

Kapela je bila že od nekdaj priključena Navšnikovi domačiji. Točna letnica postavitve se ni ohranila. Kapela je bila postavljena na razpotju cest, ki so vodile proti Dobravi in Vuhredu, proti Muti, na Radelpas in na Št. Vid. Mimo kapele je potekala romarska pot. V preteklosti so množice ljudi, predvsem iz Avstrije, hodile k Devici Mariji na Kamnu (Št. Vid). Romali so mimo kapele do Geratove domačije, ki je imela svoj brod. Z brodom so se prepeljali čez reko Dravo in nato šli do cerkve Device Marije na Kamnu.
Kapelo so vedno obnavljali, ji menjali streho in jo prebelili. Leta 2006 je bila kapela temeljito obnovljena. Pri obnovi kapele je sodelovalo veliko vaščanov Zgornje Vižinge, ki so prispevali material in z udarniškim delom prispevali k obnovi. 29. oktobra leta 2006 je potekala slovesna blagoslovitev kapele, ki je zbrala veliko množico ljudi. Vižinčani so vzgojili tudi poseben običaj. V adventnem času gredo vsako adventno nedeljo peš od križa na klancu v Vižingi do Navšnikove kapele. Drugo nedeljo v oktobru poteka pri kapeli tudi maša.
Poleg kapele stoji lipa, s katero je povezana zanimiva zgodba. Včasih je na tem mestu rasla mogočna lipa. Praded Tončke je nekega dne popival pri Geratovi gostilni, kjer je lipo »zahantlal« (prodal). Kupil jo je stari Partl. Ko je prišel domov, je hčerki takoj naročil, naj gre do starega Partla in kupi lipo nazaj. Vendar se je lipa medtem že podrla. Dolga leta jo je poizkušal lipo nasaditi na novo, vendar mu je ni uspelo. Leta 1929 jo je na novo posadil Andrej Glažer, vendar je vse do leta 1950 lipa zelo slabo rasla.

VIR: Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, številka 21, september 1995, str. 409; Tončka Račnik (2010).