Avtor: Sabina Ternik

Draga SESTRA AVZILIJA,

zgodba letošnjega oratorija in junaka Hobita je lahko vzporedna tudi vaši zgodbi.

Tudi vi ste sprejeli POKLICANOST, sprejeli Božje povadilo in v trdni želji izvrševati njegovo voljo in širiti ljubezen, sprejeli redovništvo kot vaše poslanstvo in poklicanost.

Tudi vi ste doživeli dotike Božje previdnosti – prepoznali včasih le rahle tresljaje Gospodove navzočnosti, njegove namige, včasih pa kot grom in tresk glasne vzpodbude. Vaše srce je vse to sprejelo, ne glede na intenzivnost teh dotikov in najpomembnejše je, da so vas ti vodili pri odločitvah in delu, vam krepili zaupanje, dajali pogum in moč in vas varovali.

Tudi vi ste na podlagi vaše vztrajnosti in srčnosti zrasli v junakinjo- redovnico, ki je svoje življe posvetila in razdajala za mlade, za gradnjo temeljev za obstoj in nato razvoj skupnosti hčera Marije Pomočnice v naši državi. Tudi v zelo težkih časih, časih, ko je bilo biti kristjan, kaj šele redovnica, celo nevarno.

Draga sestra Avzilija- 60 let redovnih zaoubljub, takega jubileja v naši župniji še nismo praznovali. Skupaj z vami smo hvaležni za vaše življenje in delo, za vsa dobra dela, trud in zagnanost.

In kot je bilo vaše geslo ob zaobljubah – S CERKVIJO IN KRISTUSOM, tako živite tudi sedaj, v majhni skupnosti sester v Radljah. Tu z veselostjo, ponižnostjo in globokim zaupanjem Bogu pomagate h gradnji občestvenosti, ne le vaše skupnosti, ampak tudi župnije. Čutimo, da nas imate radi, nas župljanje – mlade in starejše. Mi smo vaši in vi ste naši. Vaša požrtvovalna skrb za gospo Tiniko, ljubeča skrb za duhovno oskrbo in obiskovanje starostnikov v domu, razumevanje s sestrami in vsemi nami, zlasti pa molitvena skupina in trdna, stalna molitvena podpora in nenehna priprošnja Kristusu in svetnikom, izkazuje, kako dobri in polni ljubezni ste in kako predani Kristusi in Cerkvi. Kljub tegobam in preizkušnjam, ki jih prinaša starost, ohranjate neomajano zaupanje v Boga in vero v moč molitve.

Hvala, sestra Avzilija, radi vas imamo!

Lucija Helbl

Lucija Helbl je napisala:

“Dragi mladi animatorji,

naj bo tudi vam v navdih zgodba sestre Auzilije in letošnjega oratorijskega junaka. Trudite se postati junaki. Pa ne junaki, ki bi s svojimi močmi in sami premagovali prepreke, temveč Kristusovi junaki, ki boste zaradi svoje srčnosti, prijaznosti in ljubezni postajali močni. Ki se boste zavedali, da imate na svoji strani Jezusa, na katerega se lahko  vedno zanesete, kateremu se lahko vedno potožite, izpoveste, kateri vas bo s svojimi dotiki usmerjal in varoval.

Starši in vsi farani smo ponosni na vas. Hvaležni smo vam, da ste tako zavzeti, vztrajni. Tako veseli in delovni. Hvaležni so vam vsi otroci, s katerimi se ukvarjate, igrate, jih učite. Njim ste vzgled, večji in starejši vzorniki, ki v njih budite hrepenenje, da nekoč tudi sami postanejo animatorji. Zato je to vaše izžarevanje veselja, s katerim delate, vere in ljubezni tako pomembno.

Biti del oratorija, biti animator je svojevrstno poslanstvo! To ne bi bili, če ne bi začutili klica in če ne bi imeli ljubečih src. Želimo vam povedati, da vidimo vaš trud, vaše delo, da je to pomembno, da vas podpiramo in da se vam iz srca zahvaljujemo.

Zavedamo se, da je oratorij dar, da je to največji pastoralni dogodek v naši župniji, pri katerem se že več mesecev prej začnejo priprave. Oratorija ne bi bilo brez sodelovanja, povezanosti in skupnega prizadevanja. Dragi animatorji, ohranite povezanost, prijateljstvo in ne pustite, da vas pri tem karkoli ali kdor koli zmoti, ne zamere, užaljenosti ali slaba volja.

Hvala sestra Marta, gonilna sila oratorija. Izvedba in uspeh oratorija in vsi animatorji in otroci sami zase kažejo, koliko pomenite. Iz srca hvala.

Hvala vsem, ki sodelujete, na kakršenkoli način podpirate oratorij. Za molitve, za finančno in materialno podporo, za iskreno privoščljivost in dobronamernost.” 

V nedeljo je v župnijski cerkvi Sv. Mihaela daroval srebrno mašo Simon Potnik. Nagovoril je prisotne, nam potrkal na vest, nas pohvalil, opomnil in spodbudil k poti za Gospodom. Največ misli pa je namenil mladim – animatorjem in udeležencem 20. oratorija v naši župniji. Bilo je lepo in bilo je veselo.

Na praznik Jezusovega darovanja v templju – Svečnico – se je v naši župniji Svetega Nadangela Mihalea v Radljah ob Dravi, zbralo lepo število redovnic in redovnikov, ki živijo in delujejo na področju mariborske nadškofije. Na povabilo nadškofa, mons. Alojzija Cvikla, ki je vodil slovesno evharistično bogloslužje, so v molitvi, zahvali in prisrčnem bratskem in sestrinskem druženju proslavili Dan posvečenega življenja. ki ga je leta 1997 ustanovil sveti papež Janez Pavel II., da bi na ta način ovrednotil karizme in plemenito poslanstvo redovnic in redovnikov.

Letošnje praznovanje je potekalo v luči gesla “Izroči svojo pot Gospodu”. Kakor sta Marija in Jožef prinesala dete Jezusa v tempelj in ga, skupaj s skromnim darom, darovala Očetu, tako so tudi redovnice in redovniki med sveto mašo obnovili svoje redovne zaobljube in s tem izpovedali, da pripadajo Jezusu, ki se nam ta dan razodeva kot Luč. Njemu želijo slediti, ga oznanjati in k njemu voditi, kateri so jim zaupani.

Po slovesnem evharističnem bogoslužju so bili vsi povabljeni v Mihaelov dom, kjer so pridne gospodinje, skupaj s patrom Jožetom, pripravile bogato pogostitev. Pridružili so se jim tudi nekateri verni, ki so se ta dan udeležili svete maše.

Redovnice in redovniki se niso mogli načuditi izredni gostoljubnosti, ki so je bili deležni. Ta praznični dan se je tako za njih končal z iskreno besedo zahvale in z radostjo prisrčnega občestva, ki so ga doživeli med nami. Naj jih ti lepi občutki še naprej krepčajo v njihovem poslanstvu. Vse nas pa naj osrečuje zavest, da smo, kot župnijska skupnost, vedno znova lahko prijeten in gostoljuben dom za mnoge.

V Radljah smo še bogatejši.

Ustanavlja se skupina mladih, ki bo pela oz. je že pela na 4. navadno nedeljo pri mladinski sveti maši. Zbrani smo ob njihovem petju neskončno uživali.

Mladi pa k prepevanju vabijo otroke in mladino.

Ljubezen je potrpežljiva, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega.
Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice.
Vse prenaša, vse upa, vse prestane.
Ljubezen nikoli ne mine.
(1 KOR 13, 4-8 )