Vrh hriba Sv. Treh Kraljev, Sv. Trije Kralji 57
Sv. Trije Kralji 57
2360 Radlje ob Dravi
Cerkev se nahaja na vrhu hriba na Sv. Treh kraljih, na nadmorski višini 812 m. Cerkvena stavba je dolga 22 m, široka 8 m in visoka 5,5 m. Je enoladijska cerkev s triagonalno zaključenim prezbiterijem. Zvonik in zakrstija se nahajata na zahodnem delu cerkve, tik za vhodom vanjo. Prezbiterij in ladja cerkve sta obokana, tla so narejena iz kamnitih kvadratnih plošč. Cerkev ima tipična baročna okna. Ima en glavni in dva stranska oltarja. Glavni oltar je posvečen sv. Trem kraljem, desni sv. Frančišku Ksaverju, levi pa sv. Luciji. Vsako leto poteka tukaj maša meseca maja (Izidorjeva nedelja), meseca julija (Aleševa nedelja) in polnočnica na božični večer.
Legenda, zgodovina, pravljica
Na mestu, kjer je sedaj cerkev, so domačini najprej postavili tri križe in nato leseno kapelo, ki pa je bila okrog 1680. leta uničena. Temeljni kamen za cerkev je bil položen leta 1691, dogradili so jo v letu 1732. Dominikanski samostan v Marenbergu je leta 1695 daroval cerkvi kelih. Leta 1747 je bil izdelan glavni oltar, ki so ga 1891 obnovili. Zaradi pogostih hudih neurij na tem hribovitem področju, je bila cerkev zgrajena z namenom, da varuje ljudi in območje pred vremenskimi pojavi. Njen zavetnik je sv. Aleš, ki je hkrati tudi zavetnik pred naravnimi katastrofami. Pred prvo svetovno vojno je imela cerkev 3 zvonove iz let 1856 in 1842. V obdobju med vojnama je bila cerkev brez zvonov, nove je pridobila po koncu druge svetovne vojne. Obnovljena leta 1911, nazadnje pa leta 2005, ko so stolp prekrili z novo streho. Leta 2008 in 2009 je bila obnovljena južna in vzhodna stran strehe. Do leta 1919 je tukaj živel tudi mežnar s svojo družino. Tega leta je mežnarija skupaj z mežnarjem in njegovo ženo pogorela. Postavili so novo mežnarijo, ki pa je do danes ostala brez mežnarja.
VIR: Mateja Jevšnik, Zgodovina župnije Radlje. Radlje ob Dravi, 2008, str. 90 – 94; http://www.skofija-sobota.si, 28. 7. 2009.
Upodobljeni motivi / napisi
Glavni oltar zaznamujejo kipi sv. Treh kraljev. S Tremi kralji se konča božična doba ali dvanajsterodnevje. Demoni ne strašijo več, zato je na ta dan in njegov predvečer veliko šeg in verovanj. V navadi je kropljenje hiš z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom. Na vhodna vrata se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + 08. Trije kralji, v ljudskem izročilu Gašper, Miha, Boltežar, so po evangeliju modri z Vzhoda, ki so sledili zvezdi, našli novorojenega Jezusa, se mu poklonili in ga obdarovali. V cerkvi je oljna slika Marijinega kronanja. Na levem stranskem oltarju je upodobljena sv. Lucija (Lucija se je rodila v Sirakuzah na Siciliji. Že kot otrok se je zaobljubila, da bo ohranila večno devištvo, čeprav ji je mati že izbrala ženina. Mati se je kasneje vdala in dovolila hčerki živeti odmaknjeno deviško življenje. Razočarani ženin pa jo je zatožil cesarskemu namestniku, da je kristjanka. Dekle so prijeli in jo v ječi hudo mučili, vendar je bila vedno znova čudežno rešena. Preganjalec kristjanov jo je na koncu umoril z mečem. Lucijo zaradi njenega imena, ki pomeni »polna luči«, častijo kot priprošnjico za vid in proti očesnim boleznim). Na desnem stranskem oltarju je upodobljen Frančišek Ksaver (bil je imenovan za apostolskega nuncija v Indiji, kjer je nekaj let služboval, nato je opravljal apostolsko delo še drugod po Aziji. Leta 1552 je na poti do Kitajske zbolel in umrl. 12. marca 1622 je bil razglašen za svetnika, leta 1927 pa je bil dodatno imenovan za zavetnika vseh misijonov in misijonarjev. Sveti Frančišek Ksaverij goduje 3. decembra). Na desnem stranskem oltarju je tudi slika sv. Izidorja (Izidor Seviljski se je rodil okoli leta 556 v španskem mestu Kartagina. Zavzemal se je za izobraževanje in vodil več sinod in koncilov. Bil je velik učenjak in po njegovi zaslugi zahod pozna Aristotla. Napisal je več knjig. S svojimi gorečimi pridigami je pripomogel k spreobrnjenju Vizigotov od arianizma h katoliški veri. Umrl je 4. aprila leta 636. Leta 1598 je bil razglašen za svetnika, zavetnika poljedelcev, 1722 pa za cerkvenega učitelja. Papež Janez Pavel II. je 7. februarja 2001 imenoval sv. Izidorja Seviljskega, zadnjega latinskega cerkvenega očeta, za zavetnika interneta. Je tudi narodni zavetnik Španije. Njegov god se obhaja 4. aprila).
Gospa Mateja Jevšnik v svoji knjigi o Radeljski župniji predstavi naslednje: