Župnijska cerkev sv. Mihaela

Župnijska  cerkev sv. Mihaela se v virih prvič omenja v letu 1251, ko je bila sedež Marenberške župnije. Nekdanja zgradba je bila narejena v romanskem slogu in od nje se je do danes ohranila le cerkvena ladja. Zvonik in prezbiterij spadata v drugo polovico 15. stoletja. V času med leti 1713 in 1724 so dvignili in obokali ladjo, ji prizidali stranski kapeli ter jo večinoma barokizirali. Cerkvi sv. Mihaela so v drugi polovici 18. stoletja prizidali zakristijo. Prezbiterij ima zvezdast obok z rebri, posebnost v cerkvi so tudi freske Ane Samotreje in Marije Zaščitnice s plaščem iz leta 1523. Notranja oprema cerkve je večinoma iz 18. stoletja. Cerkev sv. Mihaela so renovirali v letih 1824, 1931 in 1992.

Tole je o župnišču in kužnem znamenju pred cerkvijo sv. Mihaela zapisala gospa Mateja Jevšnik v svoji odlični knjigi o Radeljski župniji:

Cerkev sv. Mihaela

(Sl. Svečanost ob dvigovanju zvona na cerkev sv. Mihaela leta 1906, razglednica (Vir: Koroški pokrajinski muzej, Muzej Radlje ob Dravi)

Cerkev sestavljajo  ladja, triosminsko zaključen prezbiterij in zvonik ob njem ter baročni kapeli in zakristija. Zunanjščina ladje je členjena z lizenami, prezbiterij pa obstopajo visoki stopnjevani oporniki. Cerkev je krita z opečno kritino. Notranjščina ladje in kapel je baročna. Ladja je obokana s križnimi oboki z oprogami, prezbiterij je mrežasto rebrasto obokan. Na severni steni prezbiterija sta ohranjeni freski Marije Zavetnice s plaščem in Ane Samotretje iz leta 1523. Ostala cerkvena oprema je baročna iz 18. stoletja.

Ostanki romanske stavbe z ravnim stropom so bržkone še ohranjeni v ladji. Najstarejši del današnje stavbe sta mrežasto rebrasto obokan prezbiterij in zvonik iz druge polovice 15. stoletja. Med leti 1713 in 1724 so ladjo baročno obokali, ji prizidali kapeli in emporo ter predelali cerkveno zunanjščino razen prezbiterija in zvonika. V drugi polovici 18. stoletja so prizidali zakristijo.


Galerija:


St. Michael’s Church

The church was first mentioned in 1251. It consists of the nave, three-eighths presbytery with a church tower next to it, a Baroque chapel, and a sacristy. The exterior of the nave is divided by means of protruding borders, while the presbytery is surrounded with high pillars. The church is covered with tile roofing. The interior of the nave and the chapels are designed in Baroque style. The nave is arched using cross vaults with supporting arcs, while the presbytery is arched with mesh and ribs. The northern wall of the presbytery includes the preserved frescoes of the Mantled Virgin Mary the Protector and Saint Anne from the year 1523. Other equipment in the church dates back to the Baroque period and the 18th century.

The remains of the Romanesque building with a flat roof are probably still preserved in the nave. The oldest parts of the today’s buildings are the presbytery arched with mesh and ribs and a church tower dating back to the second half of the 15th century. Between 1713 and 1724, the nave got its baroque arches, additional two chapels and a loft, while the exterior of the church was rebuilt – with the exception of the presbytery and the church tower. In the second half of the 18th century, the vestry was added to the building.