Angelska nedelja v Zg. Vižingi

V Zgornji Vižingi smo v nedeljo, 2. septembra, dan po godu sv. Egidija -Tilna, naše glavnega zavetnika,  praznovali LEPO – ANGELSKO NEDELJO.

Sveto mašo in slovesno procesijo je vodil župnik, p. Jože Poljanšek, s petjem pa jo je bogatil zbor sv. Mihaela pod Urškinim vodstvom.

Slovesno drevo pred cerkvijo so, ob navzočnosti župana in s pomočjo gasilcev,  Vižinški fantje zaradi vremena postavljali že v petek, dva dni pred slovesnostjo.

BOGU hvala za varstvo in spremljanje nas, vseh naših ljudi, naše vasi in našega dela. V zahvalo  smo se Bogu skušali oddolžili s sodelovanjem.

Hvala vsem za navzočnost pri sv. maši in procesiji, hvala p. Jožetu, pevcem, ministrantkam, pritrkovalcu,  gostincu, sodelujočim vižinškim možem, ženam in  otrokom. Še posebej se zahvaljujemo  za pomoč pri organizaciji slovesnosti družini Zlatar, ki je velikodušno odstopila in dala na razpolago tudi  prostore svojega doma za pogostitev.

Vižinški ključarji Mihaela, Peter in Ani

Poletno slavje podarjenosti pri Žoharjevi kapelici

Žoharjevi in Breznikovi so res lepo okrasili in pripravili okolje kapelice sv. Janeza Nepomuka, ki je bila obnovljena leta 1991 na pobudo Žoharjevih. Od takrat naprej se vsako leto na Marijo Snežno, 5.8. obhaja sveto mašo. V senčici in ob ptičjem petju smo peli Mariji na čast in v hvaležnost Bogu, ki nas podarja. Pel je zbor svetega Mihaela. Letos se nas je zbralo več kot petdeset. Glavna misel nedelje je bila, naj ne živimo samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz Božjih ust. Jezus nam je pokazal, da smo po krstu njegova beseda drug drugemu. S krstom smo namreč vključeni v Kristusovo vstalo telo, ki je Cerkev. Bog stori vse, da bi nas pritegnil v dinamiko večnega življenja, ki jo je omogočil Jezus Kristus: podariti samega sebe vsem. Tega daru smo deležni skupaj. Mi smo kruh drug drugemu. V moči Kristusovega Svetega Duha, ki je premagal smrt in našo sebičnost. Podarjeno nam je novo življenje Božjih sinov in hčera, ki lahko med seboj živijo in utelešajo resnico Božje ljubezni do vsakogar. Sonce nam je pomagalo pri premisleku in vsakodnevni odločitvi, čigavi besedi bomo dali svoj čas in prostor, svoje telo in življenje.

23.9.2018 ob 16. uri – Vuzenica – Slomškova nedelja

Nadškofijsko srečanje ob 180. letnici prihoda bl. Antona Martina Slomška v Vuzenico za nadžupnika.

Ob 15.00 molitvena ura.

ob 16.00 sv. maša, ki jo bo daroval g. nadškof Alojzij Cvikl.

Bl. Slomšek je organiziral življenje v nadžupniji Vuzenica v smislu skupnosti: “Sprejel je dva kaplana in z njima živel v bratskem odnosu. Skupaj so molili in obedovali. Določil je, da se bodo pri mizi med tednom pogovarjali po dva dni v slovenskem, dva dni v nemškem in dva v latinskem jeziku. Kaplani so ga imeli zelo radi in so se ob spominu nanj zahvaljevali za lepa leta sobivanja. Stanovanje za dva kaplana je bilo »bolj podobno podirajočem se stolpu« kot pa človeškemu bivališču, je zapisal v župnijski kroniki. V treh letih so zgradili sedanji južni trakt župnišča, »kaplanijo«, ki je še danes skromen, a najboljši bivalni del starinskega župnišča, stari »stolp« pa so porušili. V župnišču so se vsi počutili sprejeti v družino, tudi gospodinja in služinčad. Prav očetovsko je skrbel in se zanimal za radosti in tegobe vsakega, skrbel je za dostojno življenje in jim ob večerih pripovedoval ter razlagal svetopisemske zgodbe »za lahko noč« in jih blagoslavljal.”

https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200613208.pdf

7.10. ob 11. uri – Zg. Vižinga – Navšnikova kapela

http://www.kleindenkmaeler.at/detajl/navshnik_ternik_kapelle

Opis

Kapela je zaprtega tipa s polkrožno zaključenim oltarnim prostorom in fasadami, okrašenimi s polpilastri in venci. Streha je dvokapna in prekrita z opečno kritino. Na prednjem delu je v sredini strehe dvignjen manjši zvonik, ki ima na vrhu križ. Ohranjena so prvotna vrata, je pa kapela zavarovana z dodatnimi železnimi vrati. Pred vhodom je posoda za blagoslovljeno vodo. Posebnost Navšnikove kapele je oltar z Božjim grobom, ki je v slovenskem prostoru posebnost.  Ohranili so se kipi Jezusa Kristura, Marije in Marije Magdalene. Na vsaki strani kapele sta ohranjena tudi kipa dveh nun. Ena ima v roki srce. Tudi druga nuna je po obliki sklenjenih rok držala nekaj v rokah, vendar se to ni ohranilo, saj so kapelo dokler je niso zaklenili, oropali.

Legenda, zgodovina, pravljica

Kapela je bila že od nekdaj priključena Navšnikovi domačiji. Točna letnica postavitve se ni ohranila. Kapela je bila postavljena na razpotju cest, ki so vodile proti Dobravi in Vuhredu, proti Muti, na Radelpas in na Št. Vid. Mimo kapele je potekala romarska pot. V preteklosti so množice ljudi, predvsem iz Avstrije, hodile k Devici Mariji na Kamnu (Št. Vid). Romali so mimo kapele do Geratove domačije, ki je imela svoj brod. Z brodom so se prepeljali čez reko Dravo in nato šli do cerkve Device Marije na Kamnu.
Kapelo so vedno obnavljali, ji menjali streho in jo prebelili. Leta 2006 je bila kapela temeljito obnovljena. Pri obnovi kapele je sodelovalo veliko vaščanov Zgornje Vižinge, ki so prispevali material in z udarniškim delom prispevali k obnovi. 29. oktobra leta 2006 je potekala slovesna blagoslovitev kapele, ki je zbrala veliko množico ljudi. Vižinčani so vzgojili tudi poseben običaj. V adventnem času gredo vsako adventno nedeljo peš od križa na klancu v Vižingi do Navšnikove kapele. Drugo nedeljo v oktobru poteka pri kapeli tudi maša.
Poleg kapele stoji lipa, s katero je povezana zanimiva zgodba. Včasih je na tem mestu rasla mogočna lipa. Praded Tončke je nekega dne popival pri Geratovi gostilni, kjer je lipo »zahantlal« (prodal). Kupil jo je stari Partl. Ko je prišel domov, je hčerki takoj naročil, naj gre do starega Partla in kupi lipo nazaj. Vendar se je lipa medtem že podrla. Dolga leta jo je poizkušal lipo nasaditi na novo, vendar mu je ni uspelo. Leta 1929 jo je na novo posadil Andrej Glažer, vendar je vse do leta 1950 lipa zelo slabo rasla.

VIR: Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, številka 21, september 1995, str. 409; Tončka Račnik (2010).