
VESELIMO SE, KER JE VSE NAŠE ŽIVLJENJE ŽE ZAJETO V OČETOVO LJUBEZEN IN TUDI V NOVEM LETU IZ TEGA LAHKO ZAJEMAMO IN ŽIVIMO KOT BOŽJI LJUBLJENI SINOVI IN HČERE. ZA VEDNO.
Vaši patri!
VESELIMO SE, KER JE VSE NAŠE ŽIVLJENJE ŽE ZAJETO V OČETOVO LJUBEZEN IN TUDI V NOVEM LETU IZ TEGA LAHKO ZAJEMAMO IN ŽIVIMO KOT BOŽJI LJUBLJENI SINOVI IN HČERE. ZA VEDNO.
Vaši patri!
Vrle in vrli radeljske faranke in farani. Posredujem vam dobro razmišljanje našega sobrata p. Petra Lah o spletni maši, njenih prednostih in mejah.
Internetna maša?
Ob vstopu v drugi val epidemije so slovenski škofi duhovnikom naročili, naj ne prenašajo več bogoslužja preko interneta. Kot vemo, mu — navodilu — ni bila usojeno dolgo življenje, saj so ga škofje po glasnih protestih ljudi takoj omilili. Odvisno od naše politične in teološke opredelitve dogajanje lahko označimo kot bodisi zmago razvoja in demokracije, bodisi kot poraz cerkvene hierarhije in tradicionalnega razumevanja naše vere. Verjetno je vse to in hkrati še kaj več.
Številni verniki so z veseljem pozdravili iznajdljivost duhovnikov, ki so se na prepoved zbiranja ljudi pri maši odzvali tako, da so bogoslužje predvajali po spletu. Veliko jih je pri tem uporabilo kar najbolj razširjeno družbeno omrežje Facebook. Podobno so storili učitelji, državna uprava in podjetja, pa tudi kot posamezniki smo namesto odhoda v kino ali na obisk k znancem vključili računalnike in mobilne telefone. Filme smo lahko gledali v dnevni sobi, z znanci klepetamo preko telefončkov.
To je seveda bolje kot nič, ni pa nadomestek za šolsko učilnico, delovno mesto in kavico v kavarni. Vse to smo hitro ugotovili in si želimo “nazaj” v normalnost, kjer si bomo spet lahko pogledali v oči, si stisnili roke in pustili, da nas preplavi mestno vrvenje. Podobno je glede maše in zakramentov. Katoliška vera je v bistvu snovna. Po našem pojmovanju je človek snov, v katero je Bog vdihnil svojega Duha. Snov in duh postaneta neločljivo povezana. Celo smrt ne izniči te vezi, saj verjamemo, z besedami oglejske veroizpovedi, v vstajenje “tega” mesa, mojega telesa. Tako vero je težko razumeti in sprejeti, ker se upira našemu omejenemu izkustvu, vendar je to naša vera.
Krščanstvu je tuja duhovnost, ki ne potrebuje telesa. Taka duhovnost na političnem in družbenem področju postane ideologija, kjer so ideje bolj pomembne od konkretne izkušnje posameznika in skupnosti, kjer je posameznika in skupnost dovoljeno povoziti v imenu boljše ideje in višjega cilja. Ni naključje, da imajo vsi naši najbolj pomembni verski izrazi, ki jim pravimo zakramenti, snovno dimenzijo. Pri krstu sta to voda in posvečeno olje, pri maši kruh in vino, pri cerkvenem zakonu postaneta mož in žena ta snov, ki jo božji Duh spremeni v novo resničnost. Pri verouku smo se glede maše naučili, da nam Bog govori po skupnosti, ki je zbrana v cerkvi, po branju Božje besede in po zakramentalih znamenjih kruha in vina, ki postaneta Kristusovo telo in kri. Vse to je snov, ki jo Bog prežari s svojim Duhom.
Zato sta pojem in praksa “virtualne maše” v temelju nezdružljiva s katolištvom. Kadar po radijskih, televizijskih ali internetnih valovih spremljamo sveto mašo, nismo pri maši v tem polnem pomenu. To seveda ne pomeni, da je virtualna maša nujno slaba reč. Vsi, ki smo bili kdaj bolni ali kako drugače omejeni v svojem gibanju, vemo, kako dragocen je lahko radijski ali televizijski prenos maše. To smo na različne načine izkušali tudi v preteklih mesecih. Ne glede na to pa ostaja dejstvo, da to ni in ne more biti maša. Pogled na fotografijo potice me ne nasiti, ob poslušanju maše po internetu nisem nahranjen. Manjka neposredna, telesna izkušnja sočloveka, manjkata kruh in vino, v katerih se Kristus zlije z menoj, z mojim telesom in z mojim duhom.
To moramo imeti pred očmi, ko ocenjujemo navodilo škofov. Poleg teoloških obstajajo seveda tudi čisto praktični razlogi za previdnost. Naj začnem z najbolj banalnimi: prvič, ni vsak duhovnik usposobljen za dostojno predvajanje bogoslužja, ne tehnično ne komunikološko. Drugič, če je veliko “ponudbe”, se bomo ljudje hote ali nehote začeli obnašati potrošniško, izbrali bomo tisto mašo, ki nam je bolj všeč: bodisi zato, ker je kratka, bodisi zato, ker mi je duhovnik simpatičen, in tako naprej. To pa že ni več krščanska skupnost, ampak tržnica. Tretjič: dlje, ko bo trajala epidemija (in ni rečeno, da bo kmalu minila), bolj se bomo navadili na to, da mašo “opravimo” kar iz domačega naslanjača. Zgodilo se bo tisto, kar opažamo na vseh ravneh družbenega življenja: iz dejavnih udeležencev nastanejo pasivni opazovalci. Taka skupnost pa ne more preživeti. Četrtič, samo vprašanje časa je, da se bo na Facebooku ali na televiziji pojavil simpatičen človek, oblečen v duhovniška oblačila, ki mi bo ponudil boljšo “izkušnjo maše” kot moj domači župnik. Kako bom vedel, da je tisto, kar mi govori, res in koristno? Če se ozremo okrog sebe, se ravno to dogaja na vseh drugih področjih življenja: od zdravstva, kjer nasedamo vsem mogočim šarlatanom, do politike. Vse to so razlogi za previdnost, da ne skočimo v morje virtualnih maš, ne da bi se prej vprašali, koliko je globoko in zdravo.
Skratka: mirno lahko rečemo, da kdor ne moli, ni kristjan. Sveta maša ena od najbolj pomembnih oblik naše molitve, ker molimo kot skupnost (Božje ljudstvo in Božja družina smo, ne samo Janezi in Micke) in ker se naša duša in telo združita z Bogom. Kadar pa ne moremo biti pri maši, takrat je najslednja najboljša oblika skupna molitev v družini in med prijatelji. Ta je veliko bližje idealni obliki molitve kot spremljanje prenosa maše. Zagotovo lahko spremljanje prenosa, posamično in še bolj skupaj z domačimi, olepša in okrepi mojo izkušnjo molitve. Le naj nam ne bo potuha. Brez dvoma je lažje, prižgati računalnik ali televizor in udobno spremljati dogajanje. Verjetno pa je lepše, če si v stanovanju uredim “Bohkov kot” z razpelom in podobo kakšnega svetnika, naredim majhen šopek in prižgem svečo ter skupaj z domačimi zmolim rožni venec in preberem odlomek Svetega pisma. Toplina sveče in navzočnost domačih čisto drugače ogrejeta človeka kot hladne slike na računalniškem zaslonu. p. dr. Peter Lah SJ
Spoštovani bratje in sestre radeljske cerkvene skupnosti sv. Mihaela.
Spoštujemo izdane ukrepe vseh avtoritet, ki se v tem času izvajajo v prid našega zdravja.
Imamo vas radi in bomo v tem času na razpolago tudi za osebni pogovor in spoved po dogovoru.
Na delovne dni vsak dan mašujemo po vaših že danih namenih. Če hočete lahko nove namene za maše vržete v nabiralnik ali pa nas pokličete po telefonu.
Ob nedeljah je maša v cerkvi ob 9 uri, ob 9.30 pa možnost prejema obhajila.
Upoštevali bom dana navodila o maskah, približevanju in razkuževanju.
Hvala vam
vaši patri Jože, Marjan in Vili
Obveščamo vas, da bo to nedeljo sveta maša s praznovanjem za zakonske jubilante žal odpadla zaradi upoštevanja ukrepov Covid – 19.
O novem terminu vas bomo obvestili.
Podpirajmo se, molimo drug za drugega in ostanimo zdravi!
Upoštevamo navodila škofov in vam hvaležni sporočamo potek velikega tedna v naši župniji v času pandemije in ukrepov proti njej.
Cvetna nedelja, 5. april 2020
Veliki četrtek, 9. april 2020
Veliki petek, 10. april 2020
Velika sobota, 11. april 2020
Blagoslov velikonočnih jedil
1. Znamenje križa 2. Desetka rožnega venca 3. Božja beseda Berilo iz pete Mojzesove knjige (Mz 8, 2-3). Mojzes je govoril izvoljenemu ljudstvu: Spominjaj se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preskusil, da bi spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš spolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, potem pa hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha; kajti človek živi od vsega, kar nastaja po Gospodovih ustih. Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,47-51). Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vasi očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta. 4. Blagoslovna molitev velikonočnih jedil (po možnosti z blagoslovljeno vodo) Molimo. Bog, naš Oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Blagoslovi te jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Vsi, ki jih bomo uživali, naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. |
Velika noč, 12. april 2020
Škofje vabijo vse vernike (družine) v Sloveniji, da se ob 8.00 zberejo na velikonočnem zajtrku in zmolijo naslednjo molitev:
Blagoslov velikonočnega zajtrka
Znamenje križa. Oče naš. Molimo. Nebeški Oče, blagoslovi ta velikonočni zajtrk. Naj nas velikonočni prazniki tako prenovijo, da bomo vedno bolj hrepeneli po duhovni hrani ter jo našli v tvoji besedi in sveti evharistični skrivnosti. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. |
Bela nedelja oziroma nedelja Božjega usmiljenja, 19. april 2020
Spovedovanje v postnem in velikonočnem času
Vrli bratje in sestre Radeljske župnije.
V teh dneh smo bolj doma. Skupnih bogoslužij nimamo. Tesnejši odnos je lahko tudi velik izziv in priložnost za dozorevanje v Ljubezni do sebe, bližnjega in Življenja. Stiska in večja nervoznost in strahovi so del te zgodbe.
Če čutite, da potrebujete pogovor in bi se radi priporočili v molitev, smo vaši patri na razpolago za pogovor po telefonu (dokler veljajo pravila pandemije).
p. Milan, 031 36 43 39
p. Vili, 041 63 26 26
18.00: DRUŽINSKA POLNOČNICA V RADLJAH
21.00: POLNOČNICA NA TREH KRALJIH
24.00: POLNOČNICA V RADLJAH
NA BOŽIČ 25.12.2019
10.00: BOŽIČNA MAŠA V RADLJAH
Sveta maša bo ob 11 uri. Grel nas bo sv. Martin, ki iz mošta dela vin.
Ob 50. letnici Slovenske province Družbe Jezusove bo prišel v Slovenijo vrhovni predstojnik jezuitov p. Arturo Sosa DJ. Po rodu je iz Venezuele; službo vrhovnega predstojnika je prevzel l. 2016; sedaj živi v Rimu, kjer je sedež vrhovnega vodstva jezuitov.
P. Sosa bo v Sloveniji od 24. do 27. oktobra.
V soboto 26. oktobra dopoldne bo na obisku v Radljah. Ob 10 h bo sveta maša v župnijski cerkvi sv. Mihaela in po njej še druženje pred cerkvijo. P. Sosa bo v spremstvu svetovalca za južno Evropo (kamor spada slovenska jezuitska provinca) ter predstavnika za tisk v vrhovnem vodstvu; pa seveda provinciala slovenske province p. Ivana Brescianija DJ.
Lepo povabljen k sveti maši in druženju, da skupaj praznujemo.
Jezuiti p. Jože, p. Milan, p. Vili
Vsi toplo povabljeni. Župnik iz Eibiswalda bo prišel maševat za pokojnega župnika iz istega kraja.
V nedeljo toplo vabljeni! Župnik iz Eibiswalda bo prišel maševat za pokojnega župnika iz istega kraja.