Začenjamo drugo leto delovanja.
Dobrodošli novi člani.
Metoda: podelitev osebne izkušnje ob različnih temah, ki jih dobimo mesec vnaprej, da lahko malo premislimo svojo izkušnjo.
Vsak je strokovnjak za svojo izkušnjo, ki jo lahko razdeli z nami. Bog nam govori po naši izkušnji.
Skupaj to lažje prepoznamo in se utrjujemo v moški moči.
Spremlja in sodeluje p. Viljem Lovše DJ, https://jn159.wordpress.com
Ob 18.30 uri je maša v cerkvi, potem pa se dobimo v župnišču na Mariborski cesti 9, pri vhodu levo.




Žoharjevi in Breznikovi so res lepo okrasili in pripravili okolje kapelice sv. Janeza Nepomuka, ki je bila obnovljena leta 1991 na pobudo Žoharjevih. Od takrat naprej se vsako leto na Marijo Snežno, 5.8. obhaja sveto mašo. V senčici in ob ptičjem petju smo peli Mariji na čast in v hvaležnost Bogu, ki nas podarja. Pel je zbor svetega Mihaela. Letos se nas je zbralo več kot petdeset. Glavna misel nedelje je bila, naj ne živimo samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz Božjih ust. Jezus nam je pokazal, da smo po krstu njegova beseda drug drugemu. S krstom smo namreč vključeni v Kristusovo vstalo telo, ki je Cerkev. Bog stori vse, da bi nas pritegnil v dinamiko večnega življenja, ki jo je omogočil Jezus Kristus: podariti samega sebe vsem. Tega daru smo deležni skupaj. Mi smo kruh drug drugemu. V moči Kristusovega Svetega Duha, ki je premagal smrt in našo sebičnost. Podarjeno nam je novo življenje Božjih sinov in hčera, ki lahko med seboj živijo in utelešajo resnico Božje ljubezni do vsakogar. Sonce nam je pomagalo pri premisleku in vsakodnevni odločitvi, čigavi besedi bomo dali svoj čas in prostor, svoje telo in življenje.

Bl. Slomšek je organiziral življenje v nadžupniji Vuzenica v smislu skupnosti: “Sprejel je dva kaplana in z njima živel v bratskem odnosu. Skupaj so molili in obedovali. Določil je, da se bodo pri mizi med tednom pogovarjali po dva dni v slovenskem, dva dni v nemškem in dva v latinskem jeziku. Kaplani so ga imeli zelo radi in so se ob spominu nanj zahvaljevali za lepa leta sobivanja. Stanovanje za dva kaplana je bilo »bolj podobno podirajočem se stolpu« kot pa človeškemu bivališču, je zapisal v župnijski kroniki. V treh letih so zgradili sedanji južni trakt župnišča, »kaplanijo«, ki je še danes skromen, a najboljši bivalni del starinskega župnišča, stari »stolp« pa so porušili. V župnišču so se vsi počutili sprejeti v družino, tudi gospodinja in služinčad. Prav očetovsko je skrbel in se zanimal za radosti in tegobe vsakega, skrbel je za dostojno življenje in jim ob večerih pripovedoval ter razlagal svetopisemske zgodbe »za lahko noč« in jih blagoslavljal.”
Opis